Šišenska soseska 6 logotip

Samoorganizirana skupnost

Urbanizem in arhitektura

Šišenska soseska 6 (ŠS 6) velja za enega izmed najkvalitetnejših primerov stanovanjske gradnje v Ljubljani in Sloveniji. Razteza se na 36ha in zajema območje med Celovško, Šišensko, Vodnikovo in severno ljubljansko obvoznico. Skozi sosesko poteka sprehajalna pot Pot spominov in tovarištva (PST) ali Pot ob žici (POT), speljana po trasi bodeče žice, s katero je bila Ljubljana ograjena med 2. svetovno vojno. POT sosesko povezuje z zelenim zaledjem griča Rožnik.

assets/galerije/urbanizem1/2_otroško igrišče znotraj soseske.JPG assets/galerije/urbanizem1/maketa.jpg

ŠS 6 je bila načrtovana v skladu z načeli »idealne soseske« (E. Ravnikar in sod.) in realizirana kot prva zaključena urbanistična enota za 10.000 prebivalcev. Urbanistični načrt sta izdelala Janez Vovk in Aleš Šarec (1966), arhitekturno zasnovo pa Ilija Arnautović in Aleksander Peršin. Soseska je bila zgrajena med letoma 1964 in 1972. Že v času nastanka je soseska v urbanističnem smislu predstavljala velik odklon od funkcionalističnih načel. Vovk in Šarec sta predvidela pahljačasto zasnovo soseske, ki jo opredeljujejo višinsko hierarhično strukturirana zazidava, mreža peš poti in urbanistični elementi tradicionalnega mesta: ulica, trg, (pol)zaprt stavbni blok. Soseska je bila zasnovana kot sklop manjših sosedstev oziroma kot t. i. mesto v mestu. Zelo strogo je bilo upoštevano načelo ločitve pešca in motornega prometa.

bloki

assets/galerije/urbanizem4/3_Zasnova javnih prostorov.JPG assets/galerije/urbanizem4/5_sosedstva.JPG

Visoke, osem do štirinajst nadstropne stanovanjske stolpnice tvorijo središče soseske, ki je locirano ob mestni vpadnici - Celovški. Z oddaljenostjo od glavne ceste višinski gabariti objektov padajo vse do individualne zazidave. V središču soseske naj bi se poleg obstoječih trgovin nahajala tudi kulturni dom s klubom in kino dvorana, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nikoli nista bila nikoli izvedena. Namesto tega je bil leta 2008 zgrajen kompleks Knjižnice Šiška s trgovskimi in gostinskimi prostori v pritličju ter stanovanji v štirih nadstropjih. Središče soseske naj bi se po prvotnih načrtih izteklo v parkovne površine (izvedeno) in šolski center (izvedeni le telovadnica in predmetna stopnja OŠ Valentina Vodnika) z dodatnimi igrišči za rekreacijo stanovalcev (nikoli izvedeno).

assets/galerije/urbanizem2/6_Pogled na eno izmed podkev (1970).JPG assets/galerije/urbanizem2/7_Pogled na eno izmed sotesk.JPG assets/galerije/urbanizem2/8_Stopnišče.JPG

Stanovanjski bloki z zamaknjenimi osnovnimi stavbnimi enotami tvorijo členjene nize, prostore med njimi pa zasedajo obsežne, z visokodebelnim drevjem zasajene parkovne površine z otroškimi igrišči in vrtovi, ki jih ozelenjeni nasipi delijo na intimnejše odseke. Odprte zelene površine in parki soseske ŠS-6 spadajo med lepše primere krajinskega oblikovanja javnih površin v Ljubljani. Na obrobju soseske so bili načrtovani štirje sklopi pritličnih garažnih hiš tipa »Tripleks« arhitekta Savina Severja, vendar sta bila od štirih sklopov realizirana samo dva. Vsi stavbni bloki imajo obojestranske vhode (čeprav je nekaj že zaprtih in zato neprehodnih), ki nudijo na eni strani izhod na cesto in parkirne prostore, na drugi strani pa na pešpoti, parke, otroška igrišča. Tako prebivalcem soseske omogočajo hitrejši prehod skozi sosesko. Avtomobilski promet je omejen na robne ulice in nadzorovan s cono 30 km/h ter ločen od poti za pešce. Poti pešcev so bile skrbno načrtovane, da se čim manjkrat srečajo z avtomobilskim prometom. Prav tako pot od stanovanja do šole ni daljša od 600 metrov. Pri načrtovanju soseske je bilo pomembno tudi vodilo bližine avtobusnega postajališča.

assets/galerije/urbanizem3/10_Primerjava območja ŠS 6 in sosednega območja.JPG assets/galerije/urbanizem3/9_Tlorisi in prerezi.JPG

Eden izmed glavnih arhitekturnih motivov soseske so močno členjene stavbne mase vseh tipov blokov, kar se pojavlja že v urbanistični ureditvi. S horizontalno členitvijo fasade, prehodi, odprtimi stopnišči, poudarjenimi vertikalnimi komunikacijami in s stopničastimi zaključki streh arhitektura Šišenske soseske 6 poizkuša pridobivati lastnosti enodružinske hiše. Tako so vertikalne komunikacije samo nadaljevanje zunanjih pešpoti. Zato lahko premišljeno načrtovane komunikacije delimo na osvetljene vertikalne javne. Tloris srednjih in velikih stanovanj je zasnovan tako, da so razmejeni tihi (spalni) in hrupni nočni) prostori. Spalnice in otroški prostori so ločene od ostalih delov stanovanja. Med ostalimi prostori (kuhinja, jedilnica, dnevna soba, predsoba, balkon itd.) pa lahko prosto prehajamo. Posebna pozornost je bila namenjena kuhinji, ki je včasih prehodna, včasih pa oblikovana kot slepi zaliv stanovanja.

FOTOGRAFIJE: Manca Starman

VIR: Kubusarhitektura in Starman, M. (2016)